Mislim, da sem dobavo, kjer je ena kritina malce zafrknila. To pa ne vem, če se mi je že kdaj zgodilo. Tako, da mislim, da ne bodo najbolj srečni v podjetju še manj pa naročnik. Ne vem sicer, ali je to tisti, ki se mu zelo mudi. Sedaj nimam kaj in moram počakati, da pride tisto kar mora priti. Upam, le, da bom vsaj dobila dokumente, kjer je vidno naročilo, da preverim, kaj se je zgodilo.
Naslednji dan sem vsa živčna in neprespana prišla v službo. Prepričana, da bo ta situacija, kjer je kritina, ki sem ji zafrknila, prinesla celo dramo. Previdno sem prišla v podjetje in potem v pisarno, kjer je bilo presenetljivo vse mirno. Imela sem že vse načrtovano, kako se bom soočila z vsem, kar me bo čakalo, ampak sem si vseeno vzela še čas, da si v miru skuham kavo.
Končno sem odšla preverit dobavo, da vidim, kakšna kritina je prispela. Zbrala sem namreč dovolj poguma, da se soočim s tem. Ko sem prišla v skladišče, sem pa videla, da je bila dobavljena prava kritina in prav nisem mogla verjeti svojim očem. Takoj sem odšla nazaj preverit račun, ki so nam ga poslali po elektronskem sporočilu. Ko sem odprla sporočilo, sem pa videla, da sem prejela novega, v katerem so se mi opravičili za napačne postavke na računu. Prav oddahnila sem si tako kot že dolgo ne. Sploh ne vem, zakaj nisem preverila naročilnice. Nikoli se mi še ni to zgodilo, da bi oni kaj zafrknili. Jaz sicer že sem kakšno malenkost, ki ni bila tako kritična kakor ta. Zato res nisem pomislila na to, da bi lahko bilo kaj narobe.
Ko sem povedala to sodelavki, se mi je tako nasmejala kot že dolgo ne. Takoj me je zvlekla ven na kavo, da pridem k sebi in da bom lahko normalno delala naprej. Prišla sem namreč uro prej v službo zato, da bi lahko že takoj uredila, da bi napačna kritina šla nazaj in prava k nam.