Mož je spet prišel jezen domov, bil je njivi in kot vedno je izgubil dva noža na mulčerju. Da razložim, mulčer je delavni stroj, ki travo pokosi in zmelje. Ker imamo neraven teren in dosti kamenja na zemlji, mu popusti vijak in nož odleti neznano kam. Seveda taki noži za mulčer niso ravno poceni. Ker je moj mož zelo inovativen, se je domislil prav posebnega vijaka, ki naj bi zdržal ta pritisk. Toda takih vijakov se ne da kupiti nikjer. Seveda je najprej pomislil, da bi si kupil cnc rezkar, ki pa ni ravno poceni.
Čez nekaj dni smo bili na obisku pri moževem bratrancu. Ko smo pili kavo, se je pohvalil, da si je kupil nov cnc rezkar. Mojemu možu so se zasvetile oči in preden smo kavo popili do konca, sta že bila v delavnici in modrovala o tem, kakšne vijake bosta naredila. Naš obisk se je seveda zelo zavlekel, tako da je celo nama z bratrančevo ženo skoraj zmanjkalo besed. Izkazalo se je, da je cnc rezkar uporabna zadeva, zato sem se bala, da me bo celo pot domov prepričeval v nakup le tega. Vendar mi je razložil, da za lastno uporabo ni smiselno imeti doma cnc rezkar. Bratranec ga ima zaradi tega, ker z njim služi, izdeluje različne artikle iz železa, plastike ali lesa, kot so:
- vijaki
- svedri
- manjši leseni izdelki
- vzmeti
- matice…
Ko sva prišla domov, je hitro odšel v delavnico, zamenjal stare vijake z novimi, inovativnimi. S traktorjem in mulčerjem se je odpravil na njivo, na najgrši teren kar smo ga imeli. Zvečer je prišel domov ponosen, ker ni počil niti en vijak in ni izgubil nobenega noža. Poklical je bratranca in mu povedal, da sta bila zelo uspešna pri njuni inovaciji in da lahko to idejo proda tudi naprej. V njegovih očeh sem vseeno opazila tiho željo, kako bi bilo lepo imeti cnc rezkar doma.