Z ženo praznujeva deseto letnico poroke in odločil sem se, da jo peljem ven. Ker nama je všeč ista restavracija, sem se odločil, da jo peljem tja, saj sem vedel, da bo večerja izvstna. Želel sem jo preseniti, zato ji nisem povedal kam greva. Rekel sem ji samo naj si večer rezervira za naju in naj si nadene najljubšo obleko.
Kupil sem ji šopek rož in jo prišel iskat v službo. Sicer restavracija ni bila daleč, a sem želel, da nebi hitela, zato sem jo prišel iskat takoj ko je zaključila z delom. Ko sva se pripeljala pred vhod, je ugotovila kam greva in bila je presrečna. To je bila restavracija kjer sva se spoznala, zato je bila za naju še toliko bolj posebna.
Naročila sva penino in obujala spomine o najinem prvem zmenku. Še vedno je restavracija imela enak jedilnik kot takrat, zato sva naročila iste jedi. Ona je izbrala steak, jaz pa testenine s tartufi. Natakarju sva povedala, da praznujeva obletnico in restavracija nama je podarila sladico.
Čeprav sva bila skupaj že toliko let, najina ljubezen ni usahnila. Še dandanes jo imam neizmerno rad in jo cenim, kar ji tudi z veseljem povem. Imava tudi dva prisrčna otroka, ki nam popestrita dnevno življenje. Ker nama je restavracija pričarala tako poseben večer, sem si pred odhodom dal še darilo. Povedal sem ji, da sem rezerviral romantičen izlet v Pariz. Tega res ni pričakovala in bila je presrečna, saj si oba zasluživa oddih.
Preden sva se odpravila proti domu, sem želel pozdraviti lastnika in se mu zahvaliti, da je restavracija pripravila tako čudovito večerjo za naju. Povedal sem mu, da sva njihova stalna gosta in, da sem jih z vesejem izbral za praznovanje najine obletnice. Ta večer nama bo ostal v lepem spominu in se že veseliva ponovnega obiska.