Že ko sem hodila v srednjo šolo, je bilo podaljševanje trepalnic zelo zelo popularno. Ta trend meni osebno nikoli ni bil jasen, saj ne vem, zakaj si ženske to delajo. Seveda, potem postaneš malo bolj odrasel in začneš malo bolj razmišljati. Tudi sama sem večkrat potem razmišljala o podaljševanje trepalnic in vedno bolj me je mikalo, da bi vsaj enkrat v življenju to preizkusila.
Imela sem tudi prijateljico, s katero sem ohranila stike in sva šle pogosto na kavo. Tudi ona sama je bila zelo velik ljubitelj tega. Vprašala sem jo, kolikokrat gre na podaljševanje trepalnic in kako se počuti?
Rekla mi je da ti podaljšanje trepalnic da neko posebno samozavesti da je res prijeten občutek ko se zjutraj zbudiš in ne rabiš početi absolutno nič. Seveda me je z vsemi temi besedami navdušila in sem se odločila, da to preizkusim tudi sama. Šla sem res na neko klasično podaljševanje trepalnic in res nisem hotela imeti nekaj, kar bi izgledalo res preveč. Za končnim izdelkom sem bila res zelo zadovoljna in sedaj mi je popolnoma jasno, zakaj je to tako velik trend. To bi definitivno ponovila, ampak ne vem, če bi se mi dalo to delati ravno vsak mesec.
Zaenkrat je bila to enkratna zadeva, ampak sem prepričana, da se bom vrnila podaljševanju trepalnic. Dalo mi je res neko posebno samozavest in nisem zjutraj res potrebovala delati absolutno nič. Zjutraj sem si umila obraz in lepo šla delati. Izgledala pa sem, kot da sem zjutraj porabila 2 uri, da sem se pripravila za službo.
Zanimivo mi je tudi to, da nekateri ljudje sploh ne opazijo, da si si podaljšal trepalnice, potem pa imaš drugi riti, ki pa so čisto obratno. Drugi ljudje pa vedno sprašujejo, katero maskaro uporabiš ali pa kje si šel na podaljševanje trepalnic. Ta kombinacija je meni osebno zelo zanimiva in po drugi strani tudi zelo smešno.
Ponovno gledam video posnetek od prijatelja, ki si je kupil nov kajak in sedaj neprestano hodi na izlete po jezerih in rekah z njim. Nikoli nisem kaj preveč razmišljala o tem športu, ker nisem nikogar poznala, ki bi se s tem ukvarjal. Sedaj, ko pa že nekaj časa gledam, kam vse te lahko kajak pripelje in me počasi začenja mikati, da bi si morda tudi jaz lahko kupila, kaj takšnega. Res ne bi bilo slabo.
Včasih bi zelo rada bila v naravi in ne bi kaj preveč hodila, ker sem preveč utrujena. Ampak po drugi stani ne bi pa ne bi sedela pri miru, ker mi pa tudi ni najbolj v interesu. Nisem se pa nikoli spomnila na to, kakšni bodo športi, ki vključujejo kajak ali pa kakšen čoln. Res ne bi bilo slabo, če bi kaj takšnega lahko preskusila in morda celo ugotovila, da bi bilo to nekaj, nad čimer bi bila navdušena.
Zadnjič sem gledala video, ki je prikazoval pot, kako se je spustil po neki reki, ki niti ni bila tako mirna in v resnici je bil to kar precej adrenalinski spust. To sicer ne vem, če bi si upala iti v začetni fazi, ko bi se komaj navajala na to, kako se kajak vozi, ker se mi je zdelo, kar malce nevarno. Vseeno bi za začetek našla nekaj bolj mirnega, ker se mi zdi mnog bolj primerno. Ko bom pa že malce bolje obvladala kajak, bo pa čisto možno, da bom prej na kakšnih takšnih adrenalinskih spustih kakor pa kjerkoli drugje. No, najprej moram videti, ali je kajak nekaj, kar bi lahko bilo zame, potem bom pa naprej razmišljala, kako in kaj. Čeprav se mi kar nekako dozdeva, da bi kajak lahko bil nekaj, v čemer bom uživala in ne bom imela nobenih pretiranih razmišljanj okli tega.
Naša pomivalna korita so ponovno polna vodnega kamna, zato me ta konec tedna čaka temeljito čiščenje. S sostanovalci imamo dogovor, da vsak enkrat na teden čisti, ampak žal so pomivalna korita vedno, bolj kot ne moje delo saj fantje vidim, da ne znajo ravno dobro tega očistiti.
Ne vem zakaj, ampak čiščenje kuhinje je meni vseeno bolj prijetno kakor pa čiščenje kopalnice. Tako, da po svoje tudi zelo rada čistim kuhinjo in seveda pomivalna korita, ker imam rada, da je to čisto. Zelo veliko tudi kuham in seveda mi je potem tudi zelo pomembno, da kuham v čistem okolju. Pa tudi, da pomivam posodo, ker drugače zelo težko karkoli dobro skuham. Če se ne počutim dobro v kuhinji se to vsekakor pozna na vseh jedeh, ki jih pripravim, zato imam mnogo raje, da je kuhinja lepo urejena.
Vedno sicer pazim, da pomivalna korita čistim sproti. Če jih ne bi bila verjetno še bolj umazana. Na vsake tri tedne pa naredim temeljito generalno čiščenje, ker je vseeno premalo to, kar očistim sproti. Čistilo proti vodnemu kamnu se mora vsekakor nasprejati po koritu in postiti tam nekaj minut, da začne delovati. Po nekaj minutah pa še malce zdrgnem s gobico in sperem z vodo. Na ta način so pomivalna korita vedno zelo dobro očiščena in pripravljena na naslednje tri tedne, da jih uporabljamo, kolikor želimo.
Moram pa reči, da je stanovanje mnogo bolj čisto sedaj, ko sem se jaz preselila sem. Niti ne vem, koliko se je prej čistilo. Mislim, da se ni kaj preveč. Saj je bil vodni kamen povsod ne le tam, kjer so pomivalna korita in kjer se zelo veliko uporablja voda. Sedaj je pa vse tak lepo čisto, da je stanovanje skoraj kot novo in je še lastnica to opazila, da so pomivalna korita in vse ostalo mnogo bolj čisto, kot je bilo.
Na koncu dneva mi je vendarle uspelo in mali oglasi so imeli tudi moje stvari, ki jih želim prodati v ponudbi. Trajalo je sicer zelo dolgo časa in primerljivih izdelkov sicer nisem našla. Objavila sem stvari s približno ceno in se mi zdi, da bo to čisto v redu. Če bo, kdo želel, da znižam ceno, mi bo že rekel, jaz se bom pa odločila ali jo bom res za toliko znižala ali ne. Upam le, da se bo kdo našel, ki se bo odločil, da so mali oglasi primerni za iskanje rabljenih stvari, kot jih imam jaz.
Najbrž ne bi bilo slabo, da bi še kje objavila stvari, ki jih želim prodati in bi morda na ta način hitreje prodala stvari. Ne vem pa, kje drugje bi lahko objavila to, saj se mi zdi, da imajo le mali oglasi možnosti za objavo takšnih izdelkov. Vseeno bom pa še malce pogledala, da ne bom računala le na to, da bodo mali oglasi prodali moje stvari.
Morda obstajajo tudi kakšni drugi oglasi, kje pa jih še nisem opazila. Na socialnih omrežjih se mi ne da tega objavljati, ker sem do sedaj imela samo neka čudna povpraševanja za nekatere stvari. Ampak na srečo se je vedno vse dobro končalo. Stvari, ki sem jih imela objavljene v večini, tudi nisem prodala, kar mi je bilo vedno zelo čudno. Sem jih pa vedno prodala popolnoma drugje in tako sem se odločila, da na socialnih omrežjih ne objavljam več, ker mi gre samo čas v prazno. Na koncu so mali oglasi vedno prodali vse, kar sem imela. Tudi dražje izdelke, ki jih na socialnih omrežjih nikakor nisem mogla prodati. Od takrat naprej se vedno odločam za to, da objavim vse, kar imam tam, kjer so mali oglasi in počakam, da se proda, le tokrat za nekatere stvari nisem ravno prepričana, če bodo tukaj res prodani.
Celotno sredno šolo sem se borila z odvečnimi kilogrami, ki so se samo nabirali. To je bilo res grozno obdobje, zato sem se tudi konec srednje šole odločila za intenzivno delo na temu. Vsak dan sem hodila na sprehode, veliko sem kolesarila in podobno. Uspelo mi je izgubiti zelo veliko odvečnih kilogramov in končno sem bila spet samozavest. Potem je bila zima in spet ni bilo nič iz mene.
Potem pa je prišla pandemija in ostala sem doma. Spet sem se redila in to ni bilo dobro. Začela sem intenzivno hoditi na sprehode in to mi je pomagalo. Problem je nastal, ko me je začelo res močno boleti koleno. Tako močno me je bolelo, da nisem vedela kaj narediti, saj na sprehode nisem morala več hoditi od bolečine. Potem pa sem začela brskati po spletu in našla protibolečinski obliži. Najprej sem v to dvomila a ker sem bila že skoraj obupana, so me protibolečinski obliži nekako prepričali, da sem jih kupila.
Začela sem jih uporabljati in nisem morala verjeti, saj so mi pomagali praktično že prvi dan. Koleno me je manj bolelo in lahko sem šla spet na sprehod. Nisem šla na nek dolg sprehod seveda ampak sem začela postopoma. Imela sem kar nekaj protibolečinskih obližev, tako da sem si jih menjala vsak dan in ko mi jih je zmanjkalo sem šla spet brskati po spletu protibolečinski obliži in naročila nove. Tako sem lahko bila spet aktivna in koleno se mi je izboljšalo. Bola sem zelo vesela, da sem lahko nadaljevala in da sem imela sploh kaj za delati med samo pandemijo, drugače bi se mi tako ali drugače zmešalo.
V sprehode sem prepričala tudi mamo in očeta, tako da smo nekako skupaj hujšali, si med sprehodom kaj povedali in se imeli res super. Bilo je žalostno a hkrati lepo obdobje mojega življenja.
Nekajkrat sem že bila pri babici. Lahko sem bila le na obisku ali pa sem bila na počitnicah. Vedno je bilo super biti z njo in vedno sva se zabavali. Nikoli pa nisem opazila, da mi nekaj skriva oziroma da mi noče povedati. Vedela sem da je nekaj narobe, saj je imela velikokrat izgovor, da mora k zdravniku, čeprav ni povedala zakaj.
Končno sem malo povprašala mamo in mama mi je rekla, da se babica z nečem bori in da noče, da bi kdorkoli izvedel. Mama mi ni hotela povedati za kaj se gre. Ni se mi zdelo, da bi šlo za neko hudo zadevo, saj je bila videti zdrava kot riba. Končno sem jo vprašala kaj je narobe in končno mi je povedala. Rekla je samo eno besedo. Rak. Nisem morala verjeti svojim ušesom, saj je izgledala čisto v redu in nikoli ni dajala znakov, da bi jo karkoli bolelo. Rekla je da je izvedela da je rak konec zime in hvala bogu so ga odkrili zelo hitro, tako da se bo lahko pozdravila, samo res mora pogosto hoditi tja kamor ne želi. Ampak vse to je del procesa. Vse mi je lepo razložila, kdaj je začela sumiti, kako je izvedela da je rak in kakšen je postopek zdravljenja. S temi informacijami mi je dala vedeti, da bo vse v redu in da se ne rabi obremenjevati s tem.
Rekla sem ji, da mi mora vseeno poročati o vseh novicah, ki jih dobi, da bom res lahko mirna. To mi je tudi obljubila in danes lahko rečem, da se slišiva skoraj vsak dan in res si poveva vse. Prav tako ji moram povedati tudi jaz vse, saj je babica rekla da drugače ni pravično. Če mi mora ona povedati vse, ji moram tudi jaz v zameno povedati vse. In tako vse vsaka o vsaki vse.
Voda je zelo pomemben vid vsakdanjega življenja za vse ljudi tega sveta. Zato je tudi zelo pomembno, da je voda zelo čista in seveda pitna. Voda Koper je zelo pomembna za prebivalce tega kraja, saj jo uporabljajo vsak dan in so od nje odvisni za vsakdanjo higieno, pitje in kuhanje z vodo. Ravno zato je voda Koper zelo pomembna. Skrbeti morajo za njeno čistočo, jo analizirati in preverjati njeno kakovost. Večina ljudi tega mesta je z vodo zadovoljna saj ne gre za neka onesnaževanja, večjih nevarnih snovi ali karkoli drugega, kar bi lahko spremenilo okus vode ali pa samo pitnost vode. Čim se nekaj zazna, to ljudje tudi opozorijo in se zadeva preveri ter očisti.
Voda je nekaj kar uporabljamo vsak dan. Če dobro pomislimo in gremo čez dan se vse začne že zjutraj, ko nalijemo vodo v posodo in skuhamo kavo. Potem se odpravimo v kopalnico, kjer si umijemo obraz in, operemo zobe in včasih tudi stuširamo. Ko je vse to končano se odpravimo v službo. Seboj imamo seveda steklenico vode, ki jo lahko med delovnim časom pijemo. Ko pridemo domov, si naredimo večerjo. Velikokrat uporabimo vodo za kuhanje. Operemo posodo in gremo spet v kopalnico, kjer se pripravimo na spanje. To je nekako na hitro naš potek dneva. Velikokrat je vpletena voda Koper.
Za vodo v Kopru skrbi www.rvk.si.
Zato je pomembnost pitne vode zelo pomembna. Voda Koper je zato velikokrat preverjena in se točno ve če bo kaj narobe. Ljudi se obvesti in težavo se odpravi v najkrajšem možnem času. Vodo pijejo vsi. Otroci, mladi, odrasli in starejši. Če voda Koper ni čista, lahko pride do raznih bolezni in kaj podobnega. tega si seveda upravitelji ne dopuščajo in skrbijo za vodo. Veliko pa seveda pripomoremo tudi mi, da ne onesnažujemo okolja in da skrbimo za vse odpadke, ki jih mečemo stran. Že mi lahko naredimo veliko.
Tisti, kateremu danes streho krasijo sončni kolektorji, je lahko zelo srečen. Elektrika se draži, ogrevanje tudi, zato je samo oskrba danes zelo dobra rešitev in vedno bolj bo. Ne le, da je bolj trajnostna, tudi najcenejša je.
Če so včasih trdili, da se sončni kolektorji obrestujejo po desetih letih, se bodo v takšnih časih, kot so sedaj zagotovo obrestovali še mnogo prej. Kakšno leto nazaj sem se spraševala, ali je naložba v to res nekaj, kar se izplača, ko sem gledala izračun, pa nisem bila popolnoma prepričana. Ampak takrat se ne meni ne nikomur ni sanjalo, da se bodo po svetu dogajale takšne stvari, kot danes. Zagotovo pa tisti, ki je do enega leta nazaj investiral v sončno elektrarno in ga sončni kolektorji oskrbujejo danes z elektriko lahko na zelo dobri varčevalni poti.
Kaj se bo dogajalo z ogrevalnimi stroški in morda še s kakšno drugo stvari je zelo vprašljivo. Od te točke dalje se praktično lahko zgodi karkoli. Lahko se stanje drastično izboljša čez noč ali pa tudi poslabša. Morda je bolje pričakovati najslabše in upati na najboljše, zato, da je človek dobro pripravljen na vse možnosti. Dinamično stanje po svetu je seva lahko za marsikoga mučno, za koga pa je lahko tudi priložnost. Nekateri posli se danes povečujejo, spet drugič zmanjšujejo. Naslednje pol leta se bo pa vsekakor marsikaj vrtelo okoli elektrike in ogrevanja.
Po tihem mi je morda žal, da nisem dve leti nazaj malce bolj resno razmišljala o tem, da bi zgradili sončno elektrarno in bi bilo sončni kolektorji sedaj še del našega gospodinjstva. Nisem pa ravno prepričana, če bi s tem ukvarjala danes, ker je vse tako kaotično. Morda bi bilo vseeno bolje, da bi se, ampak morda je preveč vseh podatkov, ki me begajo in ne želim, da bi bili sončni kolektorji nekaj, v kar bi šla premalo informirana.
Poleti, ko je zelo vroče, velikokrat pijemo veliko tekočine. Posledično, ker je tako vroče, tudi voda iz pipe ni več ledena ampak mlačna. Ta problem lahko reši led.
Ko pijemo neke osvežilne pijače, je notri vedno led. Koktejli, sokovi in še marsikaj se poleti pije z ledom. Večina koktejlov ima notri led, ker gre za osvežilno alkoholno pijačo.
Ko smo poleti zunaj in nam je vroče, je vse kar si želimo nek hladen napitek. Po navadi imamo zunaj na mizi že pripravljeno pijačo, edini problem pa je, da ni mrzla pijača, saj je že cel dan na soncu. Zato je dobro, da imamo poleti pijačo, ki je zunaj, v neki hladilni torbi, ali pa imamo pripravljen led, da se nam pijača takoj ohladi. Če smo na plaži, se nam bolj splača iti po neko pijačo v bar, ki je zraven, kot pa da pijačo nosimo sabo saj bo zelo hitro postala topla. Led ne zdrži dolgo časa. Pride v poštev le v tistem momentu, ko ga damo iz skrinje in ga uporabimo. Če je dlje časa zunaj je logično, da se bo stopil in nam ne pride prav. Zato za dolge poti ali ko smo dolgo zunaj led ni najboljša ideja, če želimo osvežitev. Če pa smo doma ima imamo pripravljen nek piknik zunaj, je led zelo enostavna rešitev za hlajenje pijače. Hladilnik oziroma skrinja se nahaja v hiši in samo stopimo notri po pijačo in zraven vzamemo led, ki nam lepo drži hladnost v pijači, dokler se ne stopi.
Če led pustimo predolgo v pijači, se bo stopil s tem posledično tudi razredči pijačo in pijača postane bolj vodena, kar marsikdo ne mara, razen če je pijača zelo sladka ali pa je prepolna okusov. Takrat pride prav, da se led malo raztopi, drugače pa se pijačo hitro spije da ne pride do te razredčitve.
Bila je zelo prezgodnja ura, ko sem prišla v službo, ampak na srečo vsaj orehi niso ostali doma. Ker jih nisem našla v torbici, ko sem se vozila v službo, sem se že prepričala, da so ostali doma. Ko sem ugotovila, da so se samo skrili na dno torbice sem pomirjeno odšla prti kuhinji, da si skuham kavo. Predvsem mi je odleglo, da mi ni treba sedaj poseči po kakšnem sendviču iz avtomata ali pa akati, d ase trgovina v bližini odpre, da si grem lahko nekaj kupit.
Imela sem vse. Sadje, kavo in tudi orehi so bili na mizi, tako sem lahko začela delo poleg tega, da sem vmes lahko uživala v svojem zajtrku. Danes sem imela tako zgodnji prihod zato, ker moram prej iz službe, dela imam pa vseeno toliko, da mi ne bi zneslo v šestih urah vse urediti. Nisem imela druge izbire kakor pa, da pridem v pisarno ob pol sedmih in takoj začnem z delom. Lahko se sicer zgodi, da bom delo vseeno hitro uredila in bom vseeno lahko šla na kosilo, ampak ne bom kaj preveč računala na to.
Ure so minevale, delo, ki sem ga imela, je izginjalo in orehi so tudi kar izginili v nekem trenutku. Ko se je to zgodilo, mi je bilo žal, da jih nisem vzela več s seboj, saj so orehi, ki jih imam doma še vedno na zalogi. Ampak tisti trenutek tako zgodaj zjutraj res nisem vedela, koliko jih bom lahko pojedla.
Ura je bila dvanajst, ko sem postala neizmerno lačna in ker sem večino dela že opravila, sem se odločila, da bom odšla na kosilo. Še dobro, ker če bi pojedla samo sendvič, ne bi bilo dovolj, nisem pa ravno pristaš prehranjevanja s sendviči, ampak če ni druge možnosti, je bolje to kakor nič. Drugič bom vseeno poskrbela, da bodo orehi v večji količini na zalogi v moji pisarni za vsak primer.