Nekajkrat sem že bila pri babici. Lahko sem bila le na obisku ali pa sem bila na počitnicah. Vedno je bilo super biti z njo in vedno sva se zabavali. Nikoli pa nisem opazila, da mi nekaj skriva oziroma da mi noče povedati. Vedela sem da je nekaj narobe, saj je imela velikokrat izgovor, da mora k zdravniku, čeprav ni povedala zakaj.
Končno sem malo povprašala mamo in mama mi je rekla, da se babica z nečem bori in da noče, da bi kdorkoli izvedel. Mama mi ni hotela povedati za kaj se gre. Ni se mi zdelo, da bi šlo za neko hudo zadevo, saj je bila videti zdrava kot riba. Končno sem jo vprašala kaj je narobe in končno mi je povedala. Rekla je samo eno besedo. Rak. Nisem morala verjeti svojim ušesom, saj je izgledala čisto v redu in nikoli ni dajala znakov, da bi jo karkoli bolelo. Rekla je da je izvedela da je rak konec zime in hvala bogu so ga odkrili zelo hitro, tako da se bo lahko pozdravila, samo res mora pogosto hoditi tja kamor ne želi. Ampak vse to je del procesa. Vse mi je lepo razložila, kdaj je začela sumiti, kako je izvedela da je rak in kakšen je postopek zdravljenja. S temi informacijami mi je dala vedeti, da bo vse v redu in da se ne rabi obremenjevati s tem.
Rekla sem ji, da mi mora vseeno poročati o vseh novicah, ki jih dobi, da bom res lahko mirna. To mi je tudi obljubila in danes lahko rečem, da se slišiva skoraj vsak dan in res si poveva vse. Prav tako ji moram povedati tudi jaz vse, saj je babica rekla da drugače ni pravično. Če mi mora ona povedati vse, ji moram tudi jaz v zameno povedati vse. In tako vse vsaka o vsaki vse.
Rak je posebna vrste bolezni, ki jo s tujko lahko poimenujemo tudi kot malignom ali maligni tumor. Nastane kot posledica nepopravljive spremembe v celičnem jedru, mutacije genov, in sicer v spolnih celicah ali pa v telesnih. Seveda spremenjene gene oziroma mutacijo lahko podedujemo, lahko pa ta nastane v času našega življenja. O dednem raku govorimo tedaj, kadar se sama mutacija prenese s staršev na njihove potomce. Lahko pa trdimo, da je genetsko pogojenih dednih rakov v prebivalstvu precej malo. Ocenjuje se jih namreč le na 5 % vseh rakov.
Veliko pomembnejše so torej razlike v presnovi celic. Te človek lahko tudi podeduje ter pomagajo popravljati okvare genov. Slednje v celicah neprestano povzročajo škodljivi dejavniki iz okolja. Takšne dejavnike delimo na fizikalne, kemične, biološke.
Bolezni raka delimo na štiri večje skupine
V rakavo celico se lahko v resnici spremeni katera koli celica v našem telesu. Glede na samo vrsto tkiva lahko bolezen raka delimo v štiri večje skupine. To so karcinomi, sarkomi, levkemija, limfomi.
Za rak karcinom je značilno, da nastane iz epitelnih celic, ki gradijo večino organov v telesu. V to skupino sodi kar 80 % vseh rakov. Sarkom nastane iz celic opornih tkiv ter se pojavlja zlasti v maščevju, na kosteh, hrustancu ter vezivu. Levkemija je rakasta bolezen krvi in krvotvornih organov. V primerjavi z drugimi oblikami raka se praviloma ne pojavi v obliki zatrdline ali bule. Limfom pa je rak limfatičnega sistema. V telesu ga tvori omrežje bezgavk ter mezgovnic.
Bolezen rak je lahko ob diagnozi samo majhna
Bolezen rak je torej ob diagnozi lahko sama majhna, in sicer komaj vidna sprememba. Prav tako pa je lahko rak že vraščen v sosednja tkiva. Širi se lahko v bezgavke ali pa v oddaljene organe. Glede na samo razširjenost se rakave bolezni uvrščajo v več stadijev. Lahko gre za omejeno, regionalno razširjeno ali pa oddaljeno razširjeno bolezen rak.