Medtem ko sem čakala pri zdravniku, sem spoznala gospo, pri kateri se sumi artroza kolena, a sicer upa, da tega nima. Zelo rada namreč hodi v hribe in zadnje pol leta jo je vedno večkrat bolelo koleno, ko je hodila v hrib in ko se je spuščala. Ko je ugotovila, da se kljub opornicam in raznim mazilom nič ne izboljšuje, je obiskala zdravnika ter prejela napotnico do specialista.
Izvide je sicer, če prejela, ampak ne zna razbrati ali je izvit potrdila, je artroza kolena kriva za bolečine ali morda kaj drugega. Povedala mi je tudi, da ne ve, kaj bo naredila, če je izvid pozitiven, saj ne ve, kako bi živela brez hribov in narave. Popolnoma jo razumem, mene bi isto skrbelo. Če bi mi nekaj takega, ko te artroza kolena prekrižala načrte, da ne bi bila sposobna več uživati v naravi ali kaj podobnega.
Je pa vsaj zelo dolgo let uživala v tem, kar jo veseli. Bila je namreč že kar v poznih letih in zagotovo je prehodila več kot pol Slovenije. Oziroma ne samo Slovenije. Medtem ko sva se zaklepetali, mi je povedala za kar nekaj izletov, ki jih je imela v Avstriji in Franciji. Tako, da je zagotovo videla ogromno zanimivih stvari, ki jih nudi naš planet. Kljub temu da jo bo morda artroza kolena se lahko pohvali, da je uživala mnogo več kot marsikdo. Jaz zagotovo nisem toliko hodila v hribe, ker mi primanjkuje časa. Tako, da ji kar rahlo zavidam, ker nisem imela sama te možnosti. Ampak morda jo pa še bom imela. Lahko, da se mi pa vseeno končno vse pokopi in bom končno imela več časa zase. Težav s koleni za zdaj nimam. Lahko vsekakor potrkam na les in rečem, da artroza kolena pri meni trenutno ni ovira, in tudi upam, da ne bo ter uživam še naprej v stvareh, ki me veselijo.
